Kako drobcen delež naložbe v izgradnjo večstanovanjske stavbe predstavlja naročilo skulpture? Odstotek ali le tisočinko? In vendar so danes stavbe puste, brez vsakršnega dodatka, ki bi ga izdelal kak slikar ali kipar. In prav zaradi teh okrasnih podrobnosti so nekatere stavbe ostale zanimive skozi dolga desetletja. Tudi večstanovanjsko stavbo, ki stoji na vogalu Ulice heroja Staneta in Aškerčeve ulice, je arhitekt Fritz Friedriger okrasil s štirimi razigranimi angelci in smo jo opazili predvsem zaradi njih. Skulpture so kot metulji na cvetu. Cvetovi so lepi, a jih je toliko, da se lahko le izjemoma izpostavijo samo s svojo lepoto. A če na njih opazimo metulja, se nam zdi cvet nekaj posebnega.
Hiše bi morale kar tekmovati, katera bo imela na sebi lepšo skulpturo ali sliko. Naša sedanjost pa s svojo pusto arhitekturo kaže, da živimo v tozadevno siromašnem času.

Na načrtu je vidno, da je arhitekt obliko skulptur predvidel že ob zasnovi fasade in je kasneje kiparju dal jasna navodila. Seveda pa je možno tudi, da je arhitekt vnaprej izbral skulpture iz kataloga, saj je bilo zelo veliko okrasnih elementov za stavbe v času med prihodom železnice in prvo svetovno vojno izdelovanih serijsko. Množične proizvodnje pa ni omogočilo le veliko povpraševanje, ampak tudi močno znižani stroški prevoza, saj je bil prevoz z vlakom bistveno cenejši od nekdanjih prevozov z vozovi. Danes si težko predstavljamo, kakšno premoženje je moral nameniti kipar Francesco Robba za prevoz ogromnih blokov marmorja z vozovi in ladjami iz 600 km oddaljenega kamnoloma v toskanski Carrari, da je iz njih v Ljubljani izklesal figure za vodnjak treh Krajnskih rek pred rotovžem.

Položaj stavbe na načrtu mesta

Načrti stavbe na spletni strani dLib.si

O stavbi na spletni strani Situla.org