Stanovanjsko hišo Dravske banovine na Strossmayerjevi 28 so zgradili leta 1931, malo zatem, ko je na Dunaju nastala orjaška soseska socialnih stanovanj Dvor Karla Marxa. Ni sicer tako velika kot dunajska ali kot sta ljubljanski Rdeča hiša in Meksika, ki sta tudi sorodni, a je z izvrstnimi skulpturami Nikolaja Pirnata enakovreden primer tega tipa arhitekture. Arhitekt Ivan Dolenc je dunajski vzor posnemal tako v položaju skulptur na fasadi, kot tudi v barvi fasade. Tudi kipar Nikolaj Pirnat je pri ustvarjanju osrednje vogalne skulpture sledil vzorom z dunajskega Dvora Karla Marxa, ki je s svojo velikostjo in zelo napredno organizacijo stavbe mnoge osupnil.
Na zahodni fasadi sta med stopniščnimi okni nad vhodoma niza glav. Izmenjujejo se ženski in moški obrazi.
Kip na pročelju Dvora Karla Marxa na Dunaju (vir: Flickr)
Rdeča hiša v Ljubljani na Poljanski cesti.
Vogalni del mariborske stavbe je imel prvotno zelo lepo rdečo fasado, ki pa so jo pred dobrim desetletjem prebarvali v roza. Izvorno je bila fasada izvedena v praskanem ometu, ki je bil pigmentiran v celi debelini.
Ker je bila rdeča fasada vir navdušenja, so jo mnogi oponašali. Ena izmed večjih in dobro izvedenih fasad, ki so nastale po zgledu “rdeče hiše” s Strossmayerjeve je na Partizanski 57.
Barvo te fasade so dosegli z mešanjem rdečega železovega oksida k apneni malti. Ko je bila malta po nekaj urah rahlo trda, a še sveža, so jo opraskali s kovinskim strgalom, da so dobili zrnato hrapavo površino.
Položaj stavbe na Google zemljevidu
O kiparju Nikolaju Pirnatu na Wikipediji
O Nikolaju Pirnatu v reviji Srp
O Nikolaju Pirnatu na spletni strani Slovenska-biografija.si